Pregled vrst tožb (po področjih)
Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Upnik lahko med postopkom z dolžnikovo privolitvijo v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, tako da upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin. V primeru umika sodišče ustavi postopek. Upnik lahko po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo.
1. Civilna tožba
Civilna tožba je splošen izraz za vse tožbe, ki se nanašajo na civilnopravna razmerja (zasebno pravo). Sem sodijo spori iz obligacijskega prava (pogodbe, odškodninske obveznosti), družinskega prava (razveza zakonske zveze, preživnina, dodelitev otrok, delitev skupnega premoženja), dednega prava, stvarnega prava (lastnina, posest …) in tudi delovnega prava.
Kadar policija ali drug državni organ prijavitelju pove, da “zadeva ni v naši pristojnosti, to je civilna zadeva”, pomeni, da se mora oseba sama aktivno odločiti za vložitev tožbe na pristojno sodišče, saj državni organ ne bo ukrepal po uradni dolžnosti (tako kot pri kazenskih zadevah).
2. Odškodninska tožba
Pri odškodninski tožbi tožnik zahteva povračilo škode, ki mu je nastala zaradi protipravnega ravnanja druge osebe (npr. povzročena prometna nesreča, delovna nesreča, povzročitev materialne ali nematerialne škode, zdravniška napaka, kršitev pogodbenih obveznosti …).
Odškodninski zahtevek: Pred vložitvijo odškodninske tožbe se praviloma najprej pošlje odškodninski zahtevek zavarovalnici ali povzročitelju škode. Če dogovor oz. poravnava ni mogoč(a), pride v poštev odškodninska tožba.
Pogoji za uspeh: Protipravnost dejanja, škoda, vzročna zveza med dejanjem in škodo ter odgovornost (krivda) povzročitelja.
Zavarovalnice pogosto poskušajo zadevo rešiti z nižjimi izplačili; če se oceni, da je ponudba prenizka ali da zavarovalnica neupravičeno zavrača škodo, je vložitev tožbe najboljša možnost za pravično zadoščenje.
Stroški in tveganja: Sodni postopek vključuje sodno takso, morebitno izvedensko mnenje ter stroške za odvetnika, a uspešno vložena tožba praviloma prinese tudi povračilo teh stroškov s strani poraženca.
3. Tožba zaradi motenja posesti
Ta vrsta tožbe varuje posest, ne glede na to, ali je oseba lastnik ali ne. Če nekdo moti vašo mirno posest (npr. nezakonito vstopa na vašo parcelo, ovira dostop do skupnega dvorišča ipd.), lahko vložite tožbo za motenje posesti.
Kratek rok: Zakon določa zelo kratke roke za vložitev te tožbe (praviloma 30 dni od dneva, ko je tožeča stranka izvedela za motenje in za motitelja).
Dokazovanje: Potrebno je dokazati, kdo je dejansko motil posest in na kakšen način. Lastninska pravica sama po sebi ni odločilna, pomembno je, ali je prišlo do posega v vašo posest.
4. Tožba za delitev skupnega premoženja
Najpogosteje se pojavi po razpadu zakonske ali zunajzakonske skupnosti, lahko pa tudi med dediči ali solastniki.
Obseg premoženja: Sodišče določi vrednost in obliko delitve premoženja. Fizična delitev včasih ni možna, zato se ena stranka izplača, ali pa se premoženje proda in razdeli kupnina.
Upravičen interes: Sodišče upošteva, kdo je v večji meri prispeval k premoženju, kakšne so potrebe strank in ali je mogoča pravična delitev, ne da bi se bistveno zmanjšala vrednost stvari.
5. Tožba za preživnino
Gre za zahtevo po plačevanju preživnine predvsem za mladoletnega otroka, kadar starši ne dosežejo sporazuma o znesku. Po ločitvi ali razvezi zakonske zveze se skrb za otroka razdeli, vendar mora roditelj, pri katerem otrok ne živi, prispevati finančno podporo v obliki preživnine.
Urejanje v isti pravdi: Pogosto se skupaj z vprašanjem preživnine rešuje tudi ureditev stikov in skrbništva.
Spremembe preživnine so mogoče kasneje, če se spremenijo bistvene okoliščine (zvišanje ali znižanje dohodkov, otrokove potrebe ipd.).
6. Tožba za skrbništvo (dodelitev otroka)
V slovenskem pravu je izraz “skrbništvo” v teh primerih laičen; v zakonodaji govorimo o (skupnem) izvajanju roditeljske pravice ali dodelitvi otroka po razpadu partnerske skupnosti.
Skupno skrbništvo: Primerno v primerih, ko se bivša partnerja dobro razumeta in zmoreta sodelovati pri odločitvah za otroka.
Enostarševsko skrbništvo: Če sodišče oceni, da je to v največjo korist otroka; drugi roditelj mora zagotoviti preživnino.
7. Tožba za izselitev iz stanovanja / izpraznitev stanovanja
Lastnik ali upravičeni posestnik lahko toži, če stanovalec neupravičeno uporablja stanovanje, ne plačuje najemnine ali je najemna pogodba potekla.
Odpoved najemne pogodbe: Navadno je treba najprej zakonito odpovedati pogodbo; če stanovalec ne izprazni stanovanja, se uporabi sodna pot – tožba in nato izvršba.
Razlika z motenjem posesti: Pri izselitveni tožbi je poudarek na tem, da oseba nima več pravice do uporabe stanovanja (lastnik je ali najemodajalec), pri motenju posesti pa gre predvsem za dejansko motenje mirne posesti.
8. Tožba za razvezo zakonske zveze (ločitev)
Sporazumna razveza: Možna, če sta se zakonca dogovorila o vseh posledicah (preživnina, dodelitev otrok, stiki, delitev premoženja). Postopek je hitrejši in manj boleč.
Razveza na podlagi tožbe: Če ni dogovora, eden od zakoncev vloži tožbo; sodišče odloči o vseh ključnih točkah.
Krajevna pristojnost: Zadevo praviloma vodi okrožno sodišče na območju zadnjega skupnega prebivališča ali tam, kjer ima stalno bivališče toženec.
9. Nedopustnost izvršbe
Pomen: Če pride do situacije, da nekdo sproži postopek izvršbe, a dolžnik meni, da ni ustrezne pravne podlage (npr. dolg je že plačan ali še ni zapadel), se lahko vloži tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Ugovor zoper sklep o izvršbi: Praviloma se začne z ugovorom, včasih pa je potrebna posebna tožba, da sodišče dokončno odloči o obstoju ali neobstoju terjatve.
