IZVRŠILNI POSTOPEK

IZVRŠILNI POSTOPEK

Izvršilni postopek se začne tako, da upnik na sodišče vloži predlog za izvršbo. Sodišče nato o upnikovem predlogu odloči. Če sodišče predlogu ugodi, izda sklep o izvršbi, s katerim predlagano izvršbo dovoli. Dolžnik ima zoper sklep o izvršbi na voljo pravno sredstvo – ugovor zoper sklep o izvršbi.
Za dovolitev izvršbe je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače. Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik. Odločbe v postopku izvršbe izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe. Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor. Pritožbo in ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno. Pravočasna in dovoljena pritožba se vroči v odgovor nasprotni stranki, če ji je bil vročen tudi sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega je bila vložena pritožba. Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba. Pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Odločba o pritožbi je pravnomočna. Če sodišče prve stopnje ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom razveljavi ali nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo, če se s sklepom ne odloči o vlogi, ki se pred izdajo sklepa vroči drugi stranki ali udeležencu. O pritožbi zoper sklep, s katerim o pritožbi odloči sodišče prve stopnje, odloča višje sodišče.
Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih zakon določa drugače. V postopku izvršbe se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, razen če je v zakonu drugače določeno.
Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Upnik lahko med postopkom z dolžnikovo privolitvijo v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, tako da upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin. V primeru umika sodišče ustavi postopek. Upnik lahko po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo.
Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

Vas zanima več? Pišite mi še danes!